polarnost [grško-latinsko],
1. filozofija: nasprotovanje in hkrati postavljanje pogojev; zlasti J. W. von Goethe in romantika (polarnost kot rezultat razvoja izvorno enotnega bistva) sta polarnost pojmovala kot temeljno načelo narave.

Sorodna gesla: dialektika | Goethe, Johann Wolfgang von | nasprotje | romantika
2. biologija: označitev za fiziološko raznolikost nasproti ležečih predelov (polov) celic ali organov, pogosto tudi morfološko izražena. Pri živalih je polarnost (predvsem bilateralnost) določena že v jajčni celici s kopičenjem specifičnih (posebnih) snovi, pri višjih rastlinah pa nastaneta v zgodnjem embrionalnem razvoju brstov in koreninski pol.

Sorodna gesla: bilateralnost | razvoj | regulacijsko jajčece
3. elektrotehnika: polariteta.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek