polnokrvni konj, plemenit, temperamenten, hiter konj lahkih nog. Običajno dolgega življenja (več kot 30 let) in dobre plodnosti (do 22 žrebet). Mednarodno sta kot polnokrvni konj priznana le angleški polnokrvni konj in arabski polnokrvni konj (arabec). Oba sta najplemenitejši pasmi, ki sta v večji ali manjši meri vplivala na oblikovanje skoraj vseh pasem, čeprav med polnokrvne konje ponekod prištevajo še druge pasme (nemški trakenec, ruski ahaltekinec). Angleški polnokrvni konj je nastal pred ok. 250 leti kot rezultat križanj med lahkimi angleškimi konji in arabskimi oz. berberskimi žrebci. 1793 je bil odprt prvi zvezek General studbook, v katerega je bilo vpisanih 5500 živali, preskušenih na dirkah. Zdaj vpisujejo samo še potomce, katerih oba starša sta tam evidentirana in ki so tudi sami dosegli predpisane lastnosti. Selekcija angleškega polnokrvnega konja je usmerjena predvsem v hitrost v galopu, vzdržljivost, čvrstost in delavnost (povprečna višina vihra 163 cm). Pogosto se uporablja za izboljšanje oz. križanje pri drugih pasmah konj. V rodovnikih jih označujejo s kratico XX. Arabec je najstarejši in klasični polnokrvni konj, zelo primeren za jahanje, ima izdatne in korektne hode; kratko glavo s širokim čelom, z nežnimi in širokimi nozdrvmi, mala ušesa; je inteligenten in zelo vzdržljiv in precej manjši (povprečna višina vihra 150 cm) od angleškega polnokrvnjaka; po barvah prevladujejo sivci.
Dostopnost