potopisna književnost, opisovanje in deloma poetično prikazovanje potovanj; od nekdaj priljubljena kot nenavadno poročilo o daljnih deželah in ljudstvih. Od antike naprej razcepljena na pesniško svobodno, fantastično potopisno književnost (Homerjeva Odiseja, robinzonade, pustolovski roman, tehnično-utopični roman, posebej dela J. Verna) in prikaz resničnih dogodkov (antični potovalni priročniki, M. Polo, Alexander von Humboldt, F. Nansen, S. A. von Hedin). Avtorjeve refleksije vsebujejo predvsem potovalni romani sentimentalizma (L. Sterne), vzgojnostni romani klasike (J. W. von Goethe), podlistkarski romani (H. Heine), kulturno-psihološki romani (grof E. von Keyserling) in deloma sodobne potopisne reportaže (W. Koeppen). Pri Slovencih E. Flisar, J. Mencinger, F. Levstik, A. M. Karlin, Tomo Križnar, Zvone Šeruga.
Dostopnost