preboj,
1. fizika: pojav, pri katerem v sicer neprevodni snovi (npr. zraku) steče kratkotrajen in močan tok. Nastane, ko jakost električnega polja preseže prebojno poljsko jakost (odvisna je od snovi). Pri preboju v plinih nastane iskra. Izkorišča se v vžigalnikih za gorljive pline (npr. pri kuhinjskih štedilnikih), avtomobilskih vžigalnih svečkah, v naravi pa nastane pri streli.

Sorodna gesla: prebojna poljska jakost | strela | vžigalna svečka
2. elektrotehnika: hitro in močno povečanje toka v polprevodniškem elementu, ki je posledica prevelike temperature ali napetosti; preboj ta polprevodniški element lahko poškoduje ali uniči. Kontrolirani preboj se v Zenerjevih diodah uporablja za stabilizacijo napetosti.

Sorodna gesla: prebojna napetost | Zenerjeva dioda | Zenerjev pojav
3. vojaštvo: operacija, pri kateri se skupina vojakov prebije skozi nasprotnikove položaje.

Sorodna gesla: operacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek