prištevnost, v kaznovalnem pravu prvina kazenske odgovornosti, ki se pri polnoletnih, duševno zdravih osebah domneva in pomeni, da je bil storilec v času izvršitve dejanja v normalnem psihičnem stanju, da se je zato zavedal svojega ravnanja, bil sposoben odločanja in ravnanja v skladu z odločitvami; neprištevnost, actio libera in causa; bistveno zmanjšana prištevnost je podlaga za omilitev kazni brez omejitev, nebistveno zmanjšana prištevnost pa je lahko olajševalna okoliščina.