1. priznanje, izjava obdolženca v kazenskem postopku, da je storil očitano mu kaznivo dejanje; če je dano v preiskavi jasno in je podprto z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo le na poseben predlog strank; na glavni obravnavi lahko obdolženec v odgovoru na obtožbo izjavi, ali priznava dejanje, vendar mora sodišče kljub priznanju izvesti druge potrebne dokaze; je tehtna olajševalna okoliščina; prepovedani so uporaba sile, grožnje, zdravniški posegi ali sredstva, ki vplivajo na voljo; izsiljeno priznanje nima dokazne vrednosti. Kdor je bil obsojen na podlagi izsiljenega priznanja, ima pravico do odškodnine; izsiljevanje priznanja je kaznivo dejanje.
Sorodna gesla: izsiljenje izpovedbe | tortura2. priznanje, v civilnem pravdnem postopku je priznanje izjava stranke, da so dejstva, ki jih je navedla nasprotna stranka, resnična. V pravdnem postopku je sodišče priznana dejstva dolžno šteti za resnična.
Sorodna gesla: izjava3. priznanje, v mednarodnem pravu formalna izjava države, s katero drugi državi ali njeni vladi prizna status samostojnega mednarodnopravnega subjekta. Praviloma je priznanje prvi pogoj za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Priznanje de facto je akt, s katerim določena vlada prizna novo državo ali vlado, ki je prišla na oblast z državnim udarom ali revolucijo; priznanje de iure je formalno priznanje novo nastale države ali pa stanja po izvedenem državnem udaru ali revoluciji.
Dostopnost