Ravnikar, Matevž, slovenski nabožni pisec, *20.9.1776 Vače, †20.11.1845 Trst; duhovnik, profesor bogoslovja, tržaško-koprski škof (od 1830), pobudnik ustanovitve stolice slovenskega jezika na ljubljanskem liceju. V molitvenikih, katekizmih, učbenikih in prevodu Christopha Schmida Zgodbe Svetiga pisma za mlade ljudi I–V (1815–17) uporabljal besedno in skladenjsko razmeroma čist in uglajen jezik.