salezijanci, rimskokatoliški kongregaciji, posvečeni vzgoji revne mladine; moški red salezijancev (Družba sv. Frančiška Saleškega; SDB) je 1859 v Torinu ustanovil don G. Bosco na podlagi svojih izkušenj z mladimi brezdomci; kongregacija se je izjemno razširila (1875 prva postojanka zunaj Italije) in salezijanci so kmalu postali tretji najštevilnejši moški red. Salezijanci vodijo številne vzgojne in izobraževalne ustanove (mdr. salezijansko papeško univerzo v Rimu), pa tudi založbe, športne in učiteljske zveze. Ženski red don Boscovih salezijank (Družba hčera Marije Pomočnice; FMA) sta 1872 v Morneseju (Italija) ustanovila don Bosco in italijanska redovna predstojnica Maria Dominica Mazzarello (1837–1881); red ima danes sedež v Rimu. V 85 provincah ima ok. 17.000 sester in deluje podobno kot moški red. Poleg obeh deluje več laiških salezijanskih redov (Salezijanski sodelavci, don Boscovi alumni, don Boscove prostovoljke). V slovenske dežele so salezijanci prišli 1901 in kmalu prevzeli vrsto vzgojnih in dobrodelnih ustanov (šole, dijaške in mladinske domove ter domove za bolnike, kinematografe); do 1922 so bili organizirani v avstrijskem inšpektoratu, nato pa je bil ustanovljen inšpektorat v Ljubljani; danes vodijo salezijanci v Sloveniji nekaj deset postojank. Don Boscove salezijanke so prišle v Slovenijo 1936; po vojni so slovenske redovnice obnovile delovanje (šele v 60. letih) in imajo danes sedem postojank v Sloveniji, dve na Hrvaškem in eno v Rimu; v Sloveniji delujejo tudi don Boscove prostovoljke.
Dostopnost