Severna Koreja (uradno ime Chosŏn Minjujuŭi Inmin Konghwaguk, Demokratična ljudska republika Koreja), vzhodnoazijska država na obrobju azijske celine in v s. delu Korejskega polotoka se razteza od mejne reke Yalu (na S) do demarkacijske črte med Severno in Južno Korejo na 38. vzporedniku; na Z jo obdaja Rumeno, na V Japonsko morje.

časovni pas japonski čas (srednjeevropski čas + 8 ur)
površina 120.538 km2, S–J 540 km, V–Z 360 km
prebivalstvo 23,7 mln., 197 preb./km2, letna rast 1,8 %, življenjska doba 72 let
glavno mesto Pjongjang, 2,7 mln. preb., 30 m nad morjem, na obeh bregovih Taedong Ganga, ok. 90 km nad njegovim izlivom v Zahodnokorejski zaliv (Rumeno morje)
upravna razdelitev 9 provinc (do) in 2 mestni okrožji
članstvo v organizacijah OZN (od 1991)
uradni jezik korejski
denarna enota von (oznaka KPW)


Naravne razmere
Za Severno Korejo so značilna povprečno 1000–1500 m visoka pogorja, ki potekajo od S proti J in od SV proti JZ. Najvišji vrhovi so v celinskem delu Koreje, s. od Zahodnokorejskega in Vzhodnokorejskega zaliva, najvišji je Paektu San, 2744 m visok ugasli ognjenik. Tam izvirata tudi obe največji reki, ki sta naravna meja s Kitajsko in Rusijo: Yalu teče proti Z, Tuman Gang proti V. Holocenske obalne nižine na Z prehajajo proti notranjosti polagoma v gričevnato, hribovito in gorato območje; na v. strani se gorovje strmo, odsekano konča v morju. Država ima srednje hladno monsunsko podnebje, predvsem na S pa so celinski vplivi. Poletja so topla in vlažna, s temperaturo 21–27 °C. V suhih zimskih mesecih se lahko zaradi vdora hladnega sibirskega zraka temperatura spusti tudi do –20 °C (povprečna temperatura –6 °C); sneg se navadno obdrži štiri mesece. Večino padavin prinaša poletni monsun (junij–september), na leto povprečno 700–1300 mm padavin. Naravno rastje je mešani gozd (hrast, javor, bukev, breza idr.), ki na višjih območjih in na S prehaja v iglasti gozd (smreka, bor, macesen); nad 2000 m so gorski travniki. Od 50. let si korejska vlada prizadeva izpeljati program pogozdovanja, ker je bilo veliko gozda posekanega za vojne namene ali uničenega. Nižine na Z so obdelane.

Prebivalstvo
Prebivalci so skoraj izključno Korejci, etnično homogena skupina. Najgosteje poseljena je z. obalna nižina. Povprečna gostota prebivalstva ni niti polovico tako visoka kot pri j. sosedih, čeprav število prebivalcev bistveno hitreje narašča. Danes je skoraj polovica vseh prebivalcev mlajša od 20 let. Skoraj dve tretjini prebivalcev živi v mestih (1950 le 30 %). Verske obrede vlada sicer dopušča, vendar so v javnem življenju zelo nepomembni. Tradicionalno prevladujeta budizem in konfucianizem; zastopani so še šamanizem, krščanstvo in posebna korejska religija čondo kjo (budistične in krščanske prvine). Od 1956 velja splošna šolska obveznost, 1972 so jo podaljšali na 11 let. V državi je več kot 200 visokih šol, edina popolna univerza je 1946 ustanovljena Kim Il Sungova univerza v Pjongjangu.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1972 je Severna Koreja socialistična ljudska republika. Najvišji zakonodajni organ je skupščina, njeni poslanci so izvoljeni po enotni listi, ki jo sestavlja komunistična Korejska delavska stranka. Najvišji državni organ je centralni narodni komite, ki določa politične smernice; izvršilni organ je upravni svet. Ljudska skupščina vsaka štiri leta voli državnega predsednika, ki je hkrati predsednik centralnega komiteja in upravnega sveta in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Velik vpliv na življenje državljanov imajo partija in razl. organizacije (sindikati, mladinske organizacije, organizacije žensk idr.). Najvišji sodni organ je centralno sodišče; podrejena so mu sodišča provinc, narodna in posebna sodišča (npr. za pripadnike vojaških sil). Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Kot sta različni družbeni ureditvi korejskih držav, sta različna tudi njuna gospodarska sistema. Po razdelitvi so v Severni Koreji podružbili vsa gospodarska področja in uvedli plansko gospodarstvo. Po sovjetskem modelu kolektivizirano kmetijstvo izrablja približno petino celotne površine, skoraj v celoti za poljedelstvo. Na 40 % površin pridelujejo riž, predvsem v nižinah na Z, poleg tega pšenico, koruzo, proso, stročnice, bombaž, tobak, sadje, zelenjavo, gojijo sviloprejko. Pomembna postaja tudi živinoreja (prašiči, govedo, ovce, koze, perutnina); sladkovodni in morski ribolov. Industrijski razvoj, ki je bil zasnovan še v obdobju japonske vladavine, temelji na rudarstvu, energetiki (vodna energija) in bazični industriji (železarska in jeklarska); veliko rudno bogastvo: premog, železo, zlato, grafit, svinec, cink, baker, mangan, volfram. Gospodarsko stagnacijo naj bi premostili s tehnološko reformo. Pomembne industrijske panoge so strojna industrija in predelava kovin, kemijska in petrokemijska industrija, razvijata se tudi elektroindustrija in elektronska industrija. Izvažajo predvsem rude, delež industrijskih izdelkov v izvozu (surova svila, stroji, kemijski proizvodi) je 30-odstoten.
Glavna prometna pot v državi je železnica, ki je povezana tudi s kitajskim in ruskim železniškim omrežjem. Le počasi se razvija tudi cestni promet. Največja pomorska pristanišča so Namp'o (pristanišče Pjongjanga) na z. obali ter Wŏnsan, Hŭngnam, Ch'ŏngjin in Najin na v. obali. Mednarodno letališče je nedaleč od glavnega mesta Pjongjang. Turizem je v Severni Koreji nepomemben.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 21,3 mlr. USD, 900 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena) kmetijstvo 30 %, industrija 42 %, storitvene dejavnosti 28 %
uvoz (2000, ocena) 1,686 mlr. USD
izvoz (2000, ocena) 708 mln. USD
zadolženost v tujini (1996, ocena) 12 mlr. USD


Zgodovina
Severna Koreja je bila ustanovljena 9.9.1948 (o zgodovini do razdelitve Korej korejska zgodovina); prvi predsednik vlade je postal vodja Korejske delavske stranke Kim Il Sung. Da bi se obe Koreji ponovno združili, je komunistični sever napadel jug in izbruhnila je korejska vojna. Po p'anmunjŏmskem sporazumu o premirju poteka meja med državama po 38. vzporedniku. 1958 so prešli na kolhozni sistem. Z novo ustavo iz 1972 je Kim Il Sung postal tudi predsednik države. 1973 so po desetletje trajajočih pogovorih o ponovni združitvi zamrznili vse odnose z Južno Korejo in to je izzvalo številne obmejne spore. 1989 ponovno vzpostavljeni dialog med državama se je 13.12.1991 končal s podpisom pogodbe o nenapadanju. 17.9.1991 sta bili obe Koreji sprejeti v OZN. Potem ko se je Severna Koreja 30.1.1992 z Mednarodno organizacijo za jedrsko energijo IAEO sporazumela o nadzoru svojih jedrskih objektov, je 1993 izbruhnil spor o interpretaciji sporazuma; Severna Koreja je zavrnila pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, marca 1994 pa je Južni Koreji neprikrito grozila z vojno; pogodba končno podpisana januarja 1997. Po Kim Il Sungovi smrti 8.7.1994 je postal predsednik države in vodja stranke njegov sin Kim Jong Il. Oktobra 1994 je Severna Koreja pristala na prekinitev jedrskega programa v zameno za izgradnjo dveh jedrskih reaktorjev na lahko vodo ter na pošiljke nafte in mazuta. Razmere v državi so vseeno kritične, posebej po hudih naravnih katastrofah 1995 in 1996 veliko ljudi pesti lakota; zaradi te je (po nekaterih ocenah) doslej umrlo že najmanj pol milijona ljudi. 1997 je zato država zaprosila za mednarodno pomoč. Oktobra 2002 so v ZDA objavili, da imajo dokaze o tem, da Severna Koreja nadaljuje z jedrskim programom, in ukinili pošiljke goriva. Severna Koreja je decembra izgnala inšpektorje Mednarodne agencije za jedrsko energijo in 2003 izstopila iz programa o neširjenju jedrskega orožja. Po tem se je Severna Koreja spet zaprla vase, čeprav je 2000 že kazalo, da bodo končno normalizirali odnose s sosedama, Kitajsko in Južno Korejo, ter drugimi državami (tudi ZDA).

Sorodna gesla: Kim, Il Sung | Kim, Jong Il | Korejci | korejska vojna | korejska zgodovina | Korejski polotok | P'anmunjŏm | Pjongjang


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek