Kratek pregled: simetrija Predmete s podobno ali enako oblikovanimi deli ljudje poznajo že tisočletja in so jih od nekdaj tudi namenoma izdelovali. Takšne so npr. ravninsko simetrične kamnite sekire ali krožno simetrične konice kopij in glinene posode. Tudi za živa bitja je simetrična postavitev nekaterih čutil (za vid in sluh) posebna prednost, saj omogoča boljše dojemanje prostora, položaja predmetov v njem in smer njihovega premikanja. Živo bitje s simetričnima očesoma svojo hitrost in hitrost drugih bitij presodi bistveno bolje kot bitje z enim samim očesom. Zato je zajemanje in obdelovanje s simetričnimi organi pridobljenih informacij ena od glavnih značilnosti človeških, pa tudi živalskih možganov. Verjetno je s tem povezana človekova težnja po simetriji. Simetrične predmete je pogosto dojemal kot lepe, po drugi strani pa tudi kot dolgočasne, saj je njihovo zgradbo prehitro dojel. Tako se zdijo strogo simetrične stavbe navadno manj zanimive od tistih s kakorkoli porušeno ali moteno simetrijo. Številni arhitekti, pa tudi drugi umetniki, denimo slikarji, kiparji in glasbeniki, so to pogosto bolj ali manj zavestno upoštevali v svojih delih. Predmet ali geometrijski lik imenujemo simetričen, če lahko na njem opravimo nekatere postopke, pa se njegova slika pri tem ne spremeni. Če npr. zavrtimo pravokotno steklenico za 90° okoli navpične osi, dobimo enako podobo. Ta simetrijski postopek moramo ponoviti štirikrat, da spet dobimo prvotni videz (rotacijska simetrija). Steklenica ima namreč štiri simetrijske ravnine. Zrcaljenje na katerikoli izmed njih je spet postopek, ki ohranja simetričnost. Steklenica z nalepko na eni stranski ploskvi nima simetrijske osi, temveč le eno simetrijsko ravnino. Steklenica, združena s svojo zrcalno sliko, ima nove simetrijske lastnosti. Ima npr. vodoravno simetrijsko ravnino, ta pa zajema štiri osi simetrije; prav tako je simetrična glede na točko I, tj. vsaki točki P iz zgornje polovice pripada natanko določena, glede na I simetrično ležeča točka P' v spodnji polovici. Ugotovitve o simetriji so temeljnega pomena v fiziki osnovnih delcev. Na njihovi podlagi so predvideli številne (več kakor 200) osnovne delce, kot so npr. hiperoni. Deset možnih trojic kvarkov z nabojem Q in hipernabojem Y sestavlja ustrezen hiperon. Iz te sheme so napovedali obstoj delca omega, pozneje pa je bil ta delec eksperimentalno potrjen. Če s kamero posnamemo trk biljardnih krogel in zavrtimo film nazaj, se na prvi pogled zdi, da poteka fizikalno pravilen proces. Natančnejši ogled pokaže, da postajajo krogle vse hitrejše. Časovno obrnjen proces je zato res nekaj posebnega. To velja za vse procese, pri katerih sodeluje več delcev. Časovno obrnjeni procesi z več delci fizikalno sicer niso nemogoči, so pa tako malo verjetni, da v praktičnem življenju nikoli ne potekajo. Popolnoma drugače je v mikrosvetu. Pri trkih med osnovnimi delci so možni tudi časovno simetrični procesi, če skupaj s časom obrnemo njihov naboj in parnost. Simetrija v zgradbi snežinke je očitna in temelji na lastnostih molekul vode. V resnici sodeluje tako veliko delcev, da o strogi simetriji sploh ne moremo govoriti. Zrcalna simetrija večine živali in človeka je prav tako le navidezna. Poleg nesimetrične telesne notranjosti tudi zunanjost ni strogo simetrična. To zelo hitro opazite, če primerjate fotografijo svojega obraza in svojo podobo v zrcalu. Simetrija je cenjena v umetnosti in mnogi slikarji so se npr. za dosego simetričnosti celo odpovedali resničnosti. Avtor Richard Knerr
Sorodna gesla: ritem | sorazmerje2. biologija:večina živih bitij je zgrajena simetrično: zvezdasti ali dorziventralni cvetovi, simetrična razporeditev in zgradba listov, razvejitev. Večina večceličnih živali ima bilateralno zgradbo, pri pritrjenih se pogosto pojavi žarkasto simetrična (npr. ožigalkarji) ali asimetrična oblika (npr. spužve).
Sorodna gesla: cvet | ožigalkarji | radiaren | spužve3. matematika:1) v geometriji označitev za določeno razmestitev ravninskih ali prostorskih geometrijskih objektov. V ravnini imamo: simetrijo glede na premico (os simetrije) in simetrijo glede na točko (točka simetrije); v prostoru pa poleg prej omenjenih še simetrijo glede na ravnino (ravnina simetrije). Vse točke objekta (objektov), ki pri simetriji pripadajo druga drugi, imajo isto oddaljenost od točke (osi, ravnine) simetrije (zrcaljenje). Če lik (telo) po vrtenju za določen kot okoli osi simetrije preide v prvotno podobo, govorimo o rotacijski simetriji (kristal, pravilna telesa). 2) v algebri polinom, ki se ne spremeni ob kakršnikoli zamenjavi spremenljivk, je simetričen (npr. xyz + x + y + z); matrika, ki se ne spremeni pri zamenjavi stolpcev z vrsticami, je simetrična.
Sorodna gesla: kristal | os | polinom | pravilna telesa | rotacijska simetrija | simetrija glede na točko | zrcaljenje4. fizika:pomembna je predvsem v fiziki osnovnih delcev. Vsakemu osnovnemu delcu so na podlagi simetrijskih lastnosti privzeli ustrezni antidelec in jim ga je nato skoraj vedno uspelo eksperimentalno dokazati. Iz simetrijskih lastnosti so sklepali na enakost nevtrona in protona glede na močno interakcijo, kar je pripeljalo do uvedbe izospina. Zdaj veljaven model kvarkov je bil najprej postavljen na načelih simetrije in šele pozneje potrjen z eksperimenti. Tudi načelo invariantnosti in ohranitvene zakone so najprej napovedali na podlagi simetrije. Kršitve načel simetrije pri nekaterih izmenjevalnih reakcijah v fiziki osnovnih delcev so dokazali šele v zadnjih letih; iz teh odklonov sledi npr. sklep, da je normalne materije že od nastanka vesolja več kakor antimaterije.
Dostopnost