slišanje barv, poseben dar nekaterih ljudi, da glasbene tone in zvene neposredno doživljajo tudi v barvah (sinestezija); eksperimentalno je mogoče ugotoviti deloma enoznačne, deloma večznačne in negotove povezave. Konstruiranje barvnega klavirja (L. B. Castell, 1722 idr.) je utemeljilo v romantiki veliko obravnavano t. i. barvno glasbo; za najpomembnejšo skladbo v tem smislu velja Skrjabinov Prometej, ki vključuje barvni klavir (prvič izveden postumno 1916 v New Yorku). V širšem pomenu pa je barvna glasba v slikarstvu »prelivanje barv« brez glasbe (absolutna barvna glasba).
Dostopnost