slovensko-hrvaški kmečki upor, veliki kmečki upor 1572/73 v v. Sloveniji in z. Hrvaški; začetek upora spomladi 1572 na treh gospostvih nasilnega Ferenca Tahija; poleti obsežne priprave na obeh straneh Sotle in tudi j. od Save: z dobro zasnovano vojaško akcijo so uporniki hoteli obračunati z osovraženo gospodo, znižati fevdalna bremena in zamenjati stanovske oblasti s kmečkim cesarskim namestništvom v Zagrebu. Ko so ostala posredovanja cesarskih komisij neuspešna in je hrvaški sabor 18.1.1573 podložnike razglasil za veleizdajalce, je kmečko vodstvo 27.1. pozvalo k uporu; v nekaj dneh so se mu odzvali tja do Krasa, Koroške in Zgornje Štajerske. Po več začetnih zmagah kmečke vojske je bila ta v bojih pri Krškem (5.2.1573), Kerestincu (6.2.) in Bistrici (8.2.) poražena, v odločilni bitki pri Stubici (9.2.) pa je plemiška vojska s pomočjo uskokov upor krvavo zadušila; njegove voditelje (A. Gubec idr.) so zasramovali, obsodili in po krutem mučenju (15.2.) usmrtili v Zagrebu.
Dostopnost