slovensko pravo, pravo, ki ureja življenje Slovencev. Pravo starejše dobe je zaradi pomanjkanja virov skoraj neznano. V začetku 11. st. je obstajalo posebno pravo, ki ga viri imenujejo institutio slovenica, vendar pa vsebina ni znana. Omembe oseb, ki so živele na ozemlju Slovenije v srednjem veku in za katere so veljala tuja prava (npr. bavarsko pravo), dokazujejo, da so na slovenskem ozemlju živeli po posebnem pravu. Pravo Slovencev je mogoče spoznati predvsem v zapisnikih o delovanju kolektivnih organov, ki so opravljali funkcije oblasti vseh vrst. Ti organi so se ravnali predvsem po običajnem pravu. Delovali so – ponekod – še do začetka 19. st. V meščanski državi je bilo postavljeno pravo običajnemu nenaklonjeno, vendar ga ni nikdar povsem izkoreninilo. V drugi polovici 19. st. je slovensko pravo nastajalo v okviru krajevnih avtonomij, na Kranjskem v okviru dežele. Avtonomija in pravotvornost sta postali še močnejši, ko je Slovenija postala republika v okviru Jugoslavije. Od 1991 slovenska država sama ustvarja svoje pravo, ob upoštevanju mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela.
Dostopnost