Spanheimi [špánhajmi], fevdalna rodbina, po izvoru s Frankovske; z ženitvijo in med investiturnim bojem kot papeževi privrženci so od začetka 12. st. pridobili veliko posest na Koroškem, Štajerskem (Podravje z Mariborom), Kranjskem in na Krasu; 1106–73 istrski mejni grofje; 1122–1269 kot koroški vojvode nasledili Eppensteince; glavna postojanka Spanheimov na Kranjskem je bila Ljubljana, drugo središče pa Kostanjevica na Krki; tam so 1234 ustanovili cistercijanski samostan, si pridobili j. breg Krke in Žumberak ter območje priključili Kranjski. Po smrti Ulrika Spanheima 27.10.1269 (ustanovil samostan v Bistri) je njihovo posest na Kranjskem nasledil Otokar II. Pšemisli; z Ulrikovim bratom Filipom je rod 1279 izumrl.