srednjeameriški Indijanci, indijanska ljudstva, ki so med Mezoameriko in staro Kolumbijo naseljevala Honduras (razen z. dela), Nikaragvo, Kostariko in Panamo. Deloma so bila to visoko civilizirana ljudstva, deloma tropski poljedelci (južnoameriški Indijanci). Ob Tihem oceanu so se vse do Kostarike naseljevala ljudstva, ki so prihajala iz Mehike (Navanci, Nikarajci); še bolj na J, na karibski obali, so se do z. Nikaragve naselila razl. južnoameriška ljudstva iz skupine Čibčev (Kvevi, Kuni, Getari, Miskiti). Srednjeameriški Indijanci so živeli v vaseh in gojili koruzo, maniok, kakav, oljne palme, ob obalah tudi ribolov in nabiranje školjk. Družbena razslojenost v plemstvo, navadne ljudi in marsikje tudi v sužnje, ki so jih dobili na vojnih pohodih, je razvidna iz razl. grobnih dodatkov (koklejska kultura). V krajih, kjer so živeli poglavarji, so našli enostavne hišne terase, grobišča, tlakovane poti, včasih tudi kamnite spomenike in kipe. Ustvarili so pomembna dela staroameriške umetnosti: kamnite kipe, izpraskano, modelirano ali sijajno in večbarvno poslikano lončevino, figuralno okrasje iz poldragih kamnov (žad), tumbage in zlata. Trgovske povezave so segale tudi prek morja, od Ekvadorja pa do Mehike (Chichén-Itzá). Nekatere indijanske etnične skupine, npr. Kuni, so do danes ohranile svojo življenjsko trdoživost in so se v kolonialnem obdobju pogosto na novo oblikovale kot ljudstva.
Dostopnost