Sredozemlje, območje okrog Sredozemskega morja oz. države na tem območju (sredozemske države). Značilno je sredozemsko podnebje (deževna zima, poletna vročina s sušo, razmeroma visoka povprečna letna temperatura), ki se nekoliko spremeni v smeri proti Atlantiku na eni in proti Črnemu morju na drugi strani; regionalne podnebne posebnosti pogosto povzročajo razl. vetrovi – široko, hamsin, mistral, burja in predvsem etezije. Tam uspeva subtropsko rastje, v nižjih legah trdolistnate rastline, na srednji nadmorski višini zimzeleni mešani listnati gozd (hrast, kostanj), v višjih legah iglavci in bukve. Najbolj značilne rastline so razl. zimzeleni hrasti (črnika, plutovec, prnar), več vrst bora (pinija, alepski, črni bor), cedre in brinje. Nekdaj so bili zelo razširjeni svetli gozdovi, ker pa je to staro naselitveno območje, jih je začelo prebivalstvo že zgodaj izkoriščati in ostali so le razmeroma skromni preostanki, kar je pospešilo erozijo prsti. Namesto gozdov se je razraslo težko prehodno trdolistno grmovje (makija), na tem območju pa so tudi skalne resave (francosko garigue, špansko tomillares, grško phrygana), kjer rastejo polgrmi, steblike, čebulnice, ki uspevajo na območjih, kjer je prsti malo. Glavne kulturne rastline so že od pradavnine oljka, vinska trta, pšenica, dopolnjujejo jih sadno drevje (murva, nešplja, figa, granatno jabolko), zelenjava (artičoka, paradižnik, melona, paprika, jajčevec), koruza, riž ter agrumi, palme, številne okrasne rastline (cipresa, evkalipt, akacija, oleander, kamelija) in kakteje, katerih domovina ni Sredozemlje. Za to območje so značilni še vzreja drobnice (ovce, koze), intenzivni ribolov (sardine, morski listi, raki, ostrige), nabiranje rdečih koral in spužev.
Dostopnost