šampanjec, nekdaj splošna označitev za vina iz Šampanje, zdaj predvsem označitev za peneča se vina, pridelana v z. Šampanji (Reims in Épernay) po klasičnem postopku vrenja v steklenicah. Ime šampanjec (champagne) je zaščiteno po madridskem sporazumu (1891) in ga ni mogoče uporabiti pri penečih se vinih z drugih območij. Iznajditelj penečega se šampanjca je bil konec 17. st. Dom Pérignon, benediktinski menih iz samostana Hautvillers.
Kratek pregled: šampanjec Monarhi in papeži so že v srednjem veku cenili mirna vina iz Šampanje, priljubljenost šampanjca pri cesarjih, kraljih, aristokratih in meščanih pa se je zelo povečala šele, ko je kletarju Dom Pérignonu konec 17. st. uspelo nadzorovati potek alkoholnega vrenja. »Peneča se svežina tega vina razkriva vedrost življenja Francozov.« (Voltaire). Oznako šampanjec smejo nositi le imena iz Šampanje. Leta 1927 so pridelovalno območje za grozdje, iz katerega izdelujejo to peneče se vino, zakonsko omejili na 34.000 ha, zdaj pa ga pridelujejo le še na 27.000 ha. Zaradi natančno omejenega vinorodnega območja (zone délimitée) in načela, da je kakovost pomembnejša od količine, je šampanjec po vsem svetu zaslovel kot najbolj nadzorovano vino. Grozdje za šampanjec raste na krednih tleh. Pred 100 mln. let, v geološkem obdobju, imenovanem kreda, je bila vsa Šampanja pod morjem. Na tej kredni podlagi se je pozneje nabrala tanka plast humusa in ilovice. Korenine trsa prodirajo globoko v kredni sloj, ki zadržuje vlago in toploto. Tako deluje podtalje kot izvrstna klimatska naprava. Grozdje za šampanjec (le modri pinot, pinot meunier in chardonnay) trgajo ročno. Dovoljen je pridelek do 8000 kg na ha, drugo ne more biti šampanjsko peneče se vino, ampak le navadno mirno vino. Tudi pri stiskanju grozdja ima kakovost prednost pred količino. Iz 150 kg grozdja smejo izstisniti največ 100 l mošta, drugo destilirajo. V stiskalnicah z veliko površino dobijo mošt, po možnosti brez taninskih in barvnih snovi. Tudi rdeče sorte (modri pinot, pinot meunier) stiskajo na belo. Mošt vre nekaj tednov, da dobijo mlado vino, ki ga filtrirajo in znova polnijo (tirage). Šampanjsko metodo pridobivanja penečih se vin (tradicionalna metoda) sestavlja pet faz oz. postopkov: osnovno vino (vin de base) iz različnih letnikov in leg »zlijejo« v cuvée; posebne kvasovke in trstni sladkor povzročijo drugo vrenje v steklenicah; zorenje: zaradi visokega tlaka (5–6 bar) in dolgega ležanja (tudi do pet let) nastanejo fini mehurčki (prise de mousse). Ob koncu zorenja steklenice postavijo z vratom navzdol na posebna poševna stojala (pupitres), kjer jih vsak dan rahlo tresejo (remuage) in postavljajo vedno bolj navpik, dokler se po približno treh mesecih usedlina vrenja ne nabere v grlu steklenice. Dober stresalec steklenic (remueur) premakne do 40.000 steklenic na dan. Zdaj to delo mehanizirajo s t. i. giropaletami. Usedline iz grla steklenice (degorgement) odstranijo tako, da vrh steklenice potopijo v hladno tekočino, steklenico odprejo in tlak izvrže usedlino kot zaledenelo kepo. S tem gre nekaj šampanjca v nič; nadomestijo ga z dodajanjem sladkorne raztopine z vinom, lahko tudi z izbranim starim vinom in vinskim žganjem (liqueur d'expédition). Upoštevajoč razmerje med sladkorjem in vinom dobimo z dodajanjem različne okuse, kot so extra brut, brut, extra dry, dry (sec), semi dry (demi sec), semi sweet (demi doux). Na nalepki steklenice šampanjca morajo biti tile podatki: oznaka champagne, znamka, (3) kontrolna številka, količina. Po novi zakonodaji je treba navesti ožje poreklo, različico okusa in količino alkohola, včasih še barvo vinske sorte (blanc de blanc – samo iz sorte chardonnay, rosé). Pri šampanjcih iz le enega letnika mora biti navedeno leto trgatve (ch. millésime). Šampanjec polnijo v različno velike steklenice: 0,2 l (picolo), 0,375 l (demi bouteille), 0,75 l (bouteille), 1,5 l (magnum) in večje. Šampanjec hranimo pri 10–15 °C (če ga imamo v hladilniku, naj bo spodaj, v manj hladnem delu), na miru, v temi, steklenica naj leži, da se zamašek ne posuši. Šampanjec mora ostati mladostno svež, uživamo pa ga pri 6–8 °C. Steklenico odpremo tako, da zamašek zavrtimo in pridržimo, da ne pride do poka in iztekanja vina. Natakamo v visoke, posebne kozarce, da se cvetica čim bolj ohrani in se lepo razvije pena oz. verižice mehurčkov z dna kozarca. Avtor Pierre Deraëd
Dostopnost