topol (Populus), drevesa iz družine vrbovk; hitro rastoča drevesa zmernega pasu s. poloble; dvodomne vetrocvetke; moška socvetja v dolgih visečih mačicah; listi večinoma dolgopecljati, zlahka se obrnejo v smeri vetra, zato topol kljub mehkemu lesu uporabljajo za zaščito proti vetru. Črni topol (Populus nigra) je do 35 m visoko in več kot 2 m debelo drevo; večinoma nasajen. V drevoredih je pogost laški topol ali jagned (Populus italica) s skoraj navpičnimi vejami in piramidasto krošnjo. Priljubljeno parkovno drevo je beli topol (Populus alba) s srebrnkasto dlakavo spodnjo stranjo listov. V svetlih gozdovih in ob rekah je pogosta trepetlika. Za protivetrne nasade je posebno primeren sivi topol (Populus canescens), križanec belega topola in trepetlike. Severna Amerika je domovina topola balzamovca (Populus tacamahacca); iz popkov izdelujejo topolovo mazilo. Iz Severne Amerike je tudi kanadski topol (Populus x canadensis), visok do 50 m. Les vseh topolov ima pore razpršene; je homogen, belosiv do rjavkast, brez jedrovine, neodporen, pogosto ima zelo vlažno »rjavo srce« (posledica ranitve); to povzroča težave pri sušenju; ρ12 ≈ 450 kg/m3; tekstura neizrazita, pogosto strženske pege (primerjaj jelševina oz. jelša). Rani in kasni les v braniki se komajda ločita, prav tako letnice; če ne vsebuje tenzijskega lesa, se zlahka obdeluje in suši. Uporablja se za vezan les, embalažo (brez vonja, z malo ekstraktivi!), vžigalice, lesno volno, papir, cokle, proteze, krste, v kolarstvu, za sredice tekaških smuči, kot nadomestek za plutovino, uporabljali pa so ga tudi za slikarsko podlago.
Dostopnost