transformator, naprava za pretvarjanje izmenične napetosti na višjo ali nižjo, iste frekvence in približno enake električne moči; načeloma elektromagnet z železnim jedrom in drugim izoliranim navitjem (sekundarno navitje), ki s prvim nima električne povezave. Če se na primarno navitje priključi električna napetost, nastane v sekundarnem z indukcijo izmenična napetost, ki je v razmerju števila ovojev obeh tuljav. Pri transformatorju z jedrom sta navitji nameščeni na obeh krakih železnega jedra, pri plaščnem transformatorju pa na srednjem kraku, ki ga v obliki plašča magnetno zapirata stranska kraka. Pri transformatorju za visoko napetost ležijo navitja zaradi izolacije in hlajenja v oljni kopeli (oljni transformator). Uporaba: oskrba z energijo, pri kateri se napetost generatorja transformira navzgor vse do 750.000 V in se vodi po visokonapetostnih vodih (prosti vodi) na mesto porabe, tam pa se ponovno transformira navzdol na omrežno napetost. Omrežni transformator pretvarjajo omrežne napetosti v druge napetosti (transformator za zvonce, transformator v ojačevalnikih, radijskih in televizijskih sprejemnikih). Varilni transformator se uporablja za električno varjenje, preskusni transformator za preskušanje izolatorjev. Transformator za vrtilni tok ima za vsako fazo po eno primarno in sekundarno navitje. Avtotransformator ima samo eno tuljavo, po kateri teče primarni tok, od te pa se odcepi sekundarna napetost. Regulacijski transformator daje nestopenjsko izbrano izmenično napetost. Prenosnik je transformator za prilagoditev razl. elektronskih komponent.
Dostopnost