turistična pokrajina, območje, katerega podoba je večinoma rezultat strukture ponudbe in povpraševanja po prostočasnih dejavnostih in za katero so značilni prenočitvene zmogljivosti (hoteli, penzioni, bungalovi), zdravilišča, kopališča, kampi, zabavišča, naprave za poletne in zimske športe, razl. turistična prometna sredstva (žičnice, smučarske vlečnice), sprehajalne poti, planinski domovi ipd. Ti elementi turistične pokrajine so zelo preoblikovali prvotna podeželska ali mestna naselja. Za turistično pokrajino so še značilni veliko število postelj za turiste in nočitev, posebni, na turizem vezani dohodki občin (npr. turistična taksa), sezonsko nihanje prometa in velik delež nedomačinov med lastniki nepremičnin. Značilne turistične pokrajine so Azurna obala (Francija), alpska jezera v Švici, Nemčiji in Avstriji, zgornji Engadin (Švica), območje Mont Blanca (Francija, Italija), obala Severnega morja (Nemčija, Nizozemska, Belgija). V Sloveniji so najizrazitejše turistične pokrajine v primorju (Portorož-Piran) in v Alpah (Blejski kot, Bohinj).
Dostopnost