umivanje, v religiji obred očiščenja oz. posvečevanja, opravljen pred kakšnim kultnim dejanjem, večinoma z blagoslovljeno ali tekočo vodo; deloma je umivanju priznana tudi ta moč, da odstranjuje duhovno-dušno omadeževanost in grehe. Najpopolnejše umivanje je obredno potapljanje v vodi (npr. v hinduizmu, judovstvu), medtem ko jo poškropitev (krst) nakazuje le še simbolično. Staroorientalski običaj počastitve gosta oz. tujca je umivanje nog. V zgodnjem krščanstvu so umivanje nog slavili kot simbol ponižnosti in ljubezni (Jn 13); pozneje v pravoslavni in rimskokatoliški Cerkvi liturgičen obred na veliki četrtek, med katerim so visoki cerkveni dostojanstveniki (papež, škofje, opati) umivali noge nižjim klerikom; po splošni reformi liturgije na drugem vatikanskem koncilu sestavni del velikočetrtkove liturgije. Kristusovo umivanje nog je priljubljen motiv v krščanski likovni umetnosti.
Dostopnost