upniški odbor, po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji organ v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, ki naj bi zagotovil varovanje koristi upnikov. V postopku prisilne poravnave se člani upniškega odbora izberejo izmed upnikov podjetja v prisilni poravnavi. Imeti mora najmanj pet članov, v vsakem primeru pa mora biti število članov liho. Praviloma so imenovani upniki, ki privolijo v sodelovanje v upniškem odboru in imajo najvišje terjatve. Upniški odbor ima v postopku prisilne poravnave pravico pregledati poslovanje in finančno stanje dolžnika ter zahtevati podatke, ki so pomembni za oblikovanje načrta finančne reorganizacije, sodelovati pri oblikovanju načrta finančne reorganizacije, predlagati postavitev ter odstavitev upravitelja in dajati predloge in opravljati druga dejanja, pomembna za varstvo interesov upnikov v postopku prisilne poravnave. Enako kot pri postopku prisilne poravnave je pri stečajnem postopku osnovni namen upniškega odbora zavarovanje koristi upnikov. V stečajnem postopku upniški odbor obravnava poročila stečajnega upravitelja, ima pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj, lahko ugovarja zoper delo stečajnega upravitelja pri predsedniku stečajnega senata in zoper delo predsednika stečajnega senata pri stečajnem senatu, predlaga odstavitev starega in imenovanje novega stečajnega upravitelja, daje stečajnemu senatu mnenje o unovčevanju dolžnikovega premoženja, daje mnenje v zvezi z nadaljevanjem začetih poslov in s sklepanjem novih ipd.
Dostopnost