vacatio legis [latinsko, vakácio ∼], rok, ki preteče od objave splošnega pravnega akta do trenutka, ko ta začne veljati. Vakacijska doba omogoča tistim, na katere je pravni akt naslovljen, seznanitev z vsebino pravnih pravil, ki jih vsebuje; posebno pomembna za državne idr. javne organe, odgovorne za izvajanje splošnega pravnega akta.

Sorodna gesla: moč zakona


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek