Vovk, Anton, ljubljanski škof, *19.5.1900 Breznica, †7.7.1963 Ljubljana; teologijo študiral v Ljubljani, duhovniško posvečenje prejel 1923, 1946 imenovan za pomožnega škofa, 1950 za apostolskega administratorja ljubljanske škofije s pravicami rezidencialnega škofa, 1951–61 upravljal še slovenski del reške in 1951–55 tudi del tržaško-koprske škofije, po Rožmanovi smrti 1959 imenovan za škofa; ko je papež Janez XXIII. 1961 povzdignil ljubljansko škofijo v nadškofijo, postal nadškof. Vovk je prevzel škofijo v zelo zapletenih časih po drugi svetovni vojni, doživljal številna psihična (nočna zasliševanja) in fizična trpinčenja (1952 hudo ranjen, ko so ga na železniški postaji v Novem mestu polili z bencinom in zažgali). Njegova zasluga je, da sta se ohranila Teološka fakulteta in bogoslovno semenišče. Priznan govornik, vse življenje skrbel za lepo govorjeno in pisano besedo.
Dostopnost