vrba (Salix), rod vrbovk, ok. 300 vrst; razširjene predvsem na s. zmernih območjih; grmi ali drevesa; cvetovi v pokončnih mačicah; žužkocvetni; listi suličasti ali eliptični. V srednji Evropi raste ok. 35 vrst in številni križanci. Med grmovjem, na posekah in ob gozdnih robovih je pogosta do 3 m visoka iva (Salix caprea) s širokimi eliptičnimi listi in srebrnkasto dlakavimi mačicami, ki cvetijo rumeno oz. zeleno; beka (Salix viminalis) je pogosta ob bregovih vodotokov, ima drobne liste; z obrezovanjem enoletnih poganjkov beke, krhke vrbe (Salix fragilis) in bele vrbe (Salix alba) se oblikuje posebna razrast vrbe glavače. Plazeča vrba (Salix repens) raste na peščinah in vlažnih travnikih. Za okrasna drevesa so cenjene predvsem viseče oblike (vrbe žalujke). Prava vrba žalujka (Salix babylonica) ni odporna proti zmrzali.
Les vseh vrb ima pore difuzno razporejene; belkast do rjavkast. Jedrovina se po barvi skorajda ne razlikuje od beljave; nizka gostota (ρ12–15 ≈ 450 kg/m3), slaba trdnost in elastičnost, prav tako trajnost. Lahko se cepi in se dokaj dobro obdeluje, če nima preveč tenzijskega lesa. Uporaba kot topolovina.

Sorodna gesla: tenzijski les | topol | vrbovke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek