vrhovno božanstvo, od konca 19. st. ustaljena označitev za božansko bitje, v predstavi večidel povezano z nebesi (nebo); v politeističnih religijah velja, brez genealoške povezave z drugimi bogovi, za stvarnika sveta in za poslednji vzrok življenja in smrti. V kultu in religiozni praksi pa vrhovno božanstvo večinoma nima pomembne vloge.

Sorodna gesla: nebo | politeizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek