vulkan

vulkan [po Vulkanu], ognjenik, v ožjem pomenu hrib, iz katerega bruha ogenj, v širšem pomenu vsak kraj na površini zemlje, na katerega prodre magmatski material (lava ali vulkanski tuf). Magma se dviga po vulkanskem žrelu; žrelo se na koncu razširi v lijakast krater ali kaldero. Dvigajoča se magma izhaja iz 5–30 km globoko ležečega ognjišča. Tudi če so vulkani tesno drug ob drugem, imajo lahko popolnoma razl. ognjišča. Delovanje vulkanov se začne največkrat z močno erupcijo. Sledi obdobje pravilnih in enakomernih izbruhov lave in pepela. Končno se delovanje vulkanov omeji na t. i. postvulkanske pojave, kot so uhajanje vročih plinov in topli vrelci (fumarola).
Po zgradbi ločimo vulkane na: 1. stožčaste plastnate vulkane ali stratovulkane (izmenjujejo se plasti lave in pepela; npr. Vezuv, Etna, Fudžijama); 2. položne lavine ali ščitaste vulkane (lava je redka; npr. Havaji, Islandija); iz gostega materiala občasno nastanejo izvirne kope; 3. plinaste vulkane (bruhajo predvsem vulkanski pepel ali zdrobljene prikamnine; npr. maari v gorovju Eifel v Nemčiji).
Prehod k plutonom predstavljajo subvulkani (snov lave je otrdela tik pod površjem).
Največ vulkanov je na območju Sredozemlja in obrobju Tihega oceana. V zgodovini so našteli ok. 500 delujočih vulkanov, poleg tega je znanih veliko ugaslih vulkanov iz starejših obdobij. Za nedelujoče so označeni tisti vulkani, ki dalj časa mirujejo. Po več sto letih mirovanja lahko spet postanejo aktivni in povzročijo prave katastrofe (Krakatau). Izbruhe vulkanov je mogoče le redko napovedati.

Pomembni vulkani

	višina v m	zadnji izbruh
Colima (Mehika)	3984	1991
Cotopaxi (Ekvador)	5897	1904
Etna (Sicilija)	3350	2002
Fudžijama (Honšu)	3776	1707
Fuego (Gvatemala)	3835	2003
Hekla (Islandija)	1491	1991
Kamerunska gora (Kamerun)	4070	1999
Kerinci (Sumatra)	3800	2002
Ključevska sopka (Kamčatka)	4750	2003
Krakatau (Sundski preliv)	813	1993
Mauna Loa (Havaji)	4170	1984
Mont Pelée (Martinik)	1397	1932
Mount Erebus (Antarktika)	3795	2003
Mount Saint Helens (WA/ZDA)	2550	1991
Nyiragongo (Kongo Kinšasa)	3475	2002
Pico de Teide (Tenerife)	3718	1909
Santorin (Kikladi)	556	1950
Semeru (Java)	3676	2003
Stromboli (Liparski otoki)	926	2003
Vezuv (Apeninski polotok)	1277	1944

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek