1. Wellington [vélington], maorsko Te Whanganui a Tara ali Poneke, glavno in največje mesto Nove Zelandije, na J Severnega otoka, pristanišče ob Cookovem prelivu, 163.000 preb. (aglomeracija 340.000); sedež anglikanske škofije in katoliške nadškofije, univerza (od 1897), tehnična visoka šola, raziskovalni inštitut, astronomski observatorij, narodna knjižnica, dominionski, pomorski in narodni muzej, opera, gledališče, botanični in zoološki vrt; mestno jedro z angleško podobo: stara upravna zgradba (ena največjih lesenih zgradb na svetu, 150 sob; 1876), parlament (1912); ladjedelnice, avtomobilska, kovinska, strojna, kemijska, gumarska, tekstilna, živilska industrija (predelava mesa), elektroindustrija, izvoz kmetijskih pridelkov; trajekt na Južni otok, čezmorsko pristanišče, pomorsko vojaško oporišče, mednarodno letališče.

Zgodovina: ustanovljen 1840, glavno mesto od 1865 (prej Auckland).

Sorodna gesla: Cookov preliv | Hutt | Nova Zelandija | Severni otok
2. Wellington, Mount Wellington, gora na J avstralskega otoka Tasmanija, 1269 m.

Sorodna gesla: Tasmanija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek