wicca [víka], samooznačitev pripadnikov novopoganskih gibanj, ki izhajajo iz obredov in praks čarovnic (angleško witch); gibanje wicca se je začelo s spornimi razlagami čarovništva kot arhaičnega kulta plodnosti, posvečenega »veliki boginji«. Težnje po emancipaciji žensk se v njem povezujejo s težnjami po obnovi naravne pobožnosti.

Sorodna gesla: čarovnice


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek