Wolf-Rayetove zvezde [vólf-rajêjeve ∼], WR-zvezde, imenovane po francoskih astronomih C. J. E. Wolfu (1827–1918) in G. A. P. Rayetu (1839–1906), ki sta jih prva opazovala 1867; podobe spektrov Wolf-Rayetovih zvezd se ni dalo uvrstiti med nobene že znane sheme: videti je bilo močne in široke emisijske črte helija, ogljika, kisika in dušika pa malo absorpcijskih črt. V Galaksiji je znanih ok. 140 Wolf-Rayetovih zvezd, v drugih galaksijah ok. 70. Ležijo tam, kjer nastajajo zvezde, mnoge (več kot 85 %) so komponente v dvozvezdjih. Wolf-Rayetove zvezde imajo skrajno visoke površinske temperature (25.000 do 50.000 K), ki so posledica zelo hitrih jedrskih procesov v njihovi notranjosti; zato stalno izgubljajo snov; obdajajo jih razširjajoče se plinske ovojnice. Življenjska doba Wolf-Rayetovih zvezd je največ 1–10 mln. let.
Dostopnost