Zajc, Dane, slovenski pesnik in dramatik, *26.10.1929 Zgornja Javoršica; sodeloval v uredništvih revij kritične generacije (Beseda, Revija 57, Perspektive, Problemi, Nova revija); član SAZU (izredni 1993, redni 1997); 1981 Prešernova nagrada. Prvenec Požgana trava (1958) objavil v samozaložbi, ritmično sugestiven, grotesken neoekspresionističen izraz odtujenosti, nesmisla in žrtvovanosti stopnjeval v zbirkah Jezik iz zemlje (1961) in Ubijavci kač (1968). V zbirkah Rožengruntar (1975) in Si videl? (1979) je človekovo ujetost v nedovršeni svet oblikoval kot ponavljanje minimalističnih, razvezanih verzov, v Zarotitvah (1985) in Dol dol (1998) ostro izpoved destrukcije omilil. Tudi lirizirane drame (Otroka reke, 1963, Potohodec, 1971, Voranc, 1978) in poetične dramatizacije mitov (Mlada Breda, Kalevala, Medeja – v knjigi Igre, 1989, Grmače, 1995). Jezikovno domiselne pesmi za otroke (Abecedarija, 1975, Živali na dvorišču, 1975, V cirkusu, 1976, Lokomotiva, 1980, Kočija, 1982), pravljice (Leteča hišica, 1981, Bridka Ludovikova bitka, 1985, Hiša, 1990) in lutkovne igrice.