zakon minimuma, zakonitost o sprejemanju hranilnih snovi pri rastlinah; odkril J. von Liebig: uspevanje rastlin in količina pridelka sta odvisna od hranilne snovi, ki je je relativno najmanj; v širšem pomenu: rast vedno omejuje tisti dejavnik, ki je navzoč v relativno najmanjši količini (poleg mineralnih soli predvsem svetloba, toplota, vlaga).

Sorodna gesla: Liebig, Justus von


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek