zrcalo za hladno svetlobo, vrsta zrcala, ki odbija le vidno svetlobo, infrardečo (toplotno sevanje) pa prepušča. Takšne lastnosti dobijo z interferenčnimi filtri ali s tankimi sloji kovin, naparjenimi na steklo. Uporablja se predvsem v projekcijskih napravah (filmski in diaprojektor). Pri njih je namreč treba iz snopa vpadle svetlobe izločiti čim večji delež toplotnega sevanja, ki po nepotrebnem pregreva film ali ga celo prežge – večina svetilk oddaja namreč le nekaj odstotkov vidne svetlobe, preostanek pa je infrardeča svetloba.

Sorodna gesla: zrcalo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek