1. življenjski čas (povprečni življenjski čas, razpadni čas), čas τ, ki v povprečju preteče od nastanka neobstojnega delca do njegovega razpada.

Sorodna gesla: radioaktivnost
2. življenjski čas, čas, v katerem je atom, molekula ali jedro v vzbujenem stnju.

Sorodna gesla: vzbujeno stanje
3. življenjski čas, čas, v katerem razpade radioaktivno jedro. Od množice osnovnih delcev jih v enem življenjskem času ostane 1/e (≈ 37 %) njihovega začetnega števila, drugi razpadejo. Obratna vrednost življenjskega časa je razpadna konstanta λ (radioaktivnost). Razpolovni čas T1/2 je z življenjskim časom v zvezi:
T1/2 = τ · ln 2 = τ · 0,6931.

Sorodna gesla: osnovni delci | radioaktivnost | razpadna konstanta | razpolovni čas


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek