brálnik -a m

1. v računalništvu naprava, ki bere (3) podatke na fizičnem nosilcu (1) in jih pretvori v digitalno obliko, npr. optični bralnik; sin. čitalnik (1)
2. računalniški program za branje (2) elektronskih knjig (1, 2)
3. manjša prenosna računalniška naprava za listanje, branje (2) elektronskih dokumentov; sin. čitalnik (3), elektronska knjiga (3)



Vir: Bibliotekarski terminološki slovar - Ivan Kanič, Zvonka Leder, Majda Ujčič, Polona Vilar, Gorazd Vodeb

Komentiraj slovarski sestavek