δι-ηνεκής 2 [Et. διὰ ἐνεγκεῖν] 1. a) zaporeden, nepretrgan, γέφυρα ki drži od enega brega do drugega; b) ki daleč sega, dolg, širok, globok, prostoren. 2. časovno neprestan, veden; εἰς τὸ διηνεκές za vedno NT – adv. διηνεκέως, -ῶς neprenehoma, vekomaj; obširno, jasno, natanko.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek