ἐκ-τόπιος 3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. tujec. 2. izreden, nenavaden.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek