ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek