πέπων 2, gen. -ονος [Et. sor. s πέσσω (= od solnca ožgan)] 1. (od solnca) (pre)kuhan, zrel. 2. pren. ep. poet. a) mehek, blag, nežen, ljub, drag, premil, μόχθος lahek; b) mehkužen, strahopeten, malopridnež ὦ πέπονες.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek