σελήνη, ἡ, dor. σελᾱ́νᾱ [Et. iz σϝελᾱσνᾱ; gl. ἥλιος] 1. a) mesec, luna, πλήθουσα polna luna, ščip, νέα mlaj, ἡ σελήνη ἐκλείπει mesec mrkne; b) mesečina, lunin svit (svetloba). 2. pers. Selene, boginja lune, Helijeva sestra.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek