χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek