glávica -e ž 
1. drobna barvasta ali kovinska kroglica na vrhu bucike Vnukinja je stala ob njej in zabadala bucike s pisanimi glavicami v njeno blazino /…/ Lučka, 19. 
2. skrajni zgornji stožčasti del kleklja nad tuljavico S: kápica Tale tulec, ki mu je babi pravila tiščalnik zato, ker je z njim pritiskala glavico kleklja v kolovratov sukalnik, jim je lepo zagodel. Lučka, 48. 



Vir: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik - Ljudmila Bokal

Komentiraj slovarski sestavek