klékelj -na in -lja m podolgovat lesen, s struženjem oblikovan klekljarski pripomoček s kapico, tuljavico in valjastim, na obeh straneh zoženim spodnjim delom, na katerega se navije sukanec in se uporablja pri ročnem izdelovanju klekljanih čipk S: nar. klínec, nar. kozlíček, oseb. ovčíca, oseb. páličica Sklanjala se je nad mizico in neznansko hitela premetavati kleklje. Lučka, 13. 



Vir: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik - Ljudmila Bokal

Komentiraj slovarski sestavek