ovčíca -e ž nav. mn., oseb.  klékelj  Res je Lučka vse dopoldne skakala od babi do dedija, zabadala bucike v blazino zdaj enemu, zdaj drugemu in bi tako rada popravila klekelj, ki je silil iz vrste discipliniranih ovčic. Lučka, 28. 



Vir: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik - Ljudmila Bokal

Komentiraj slovarski sestavek