prtìč -íča m
1. manjši, navadno štirioglat kos blaga, s katerim se pokrije še nedokončana klekljana čipka, da se zavaruje pred nečistočo, prahom S: kŕpica, róbec, prtíček (2) In skrbne zvezdice so švignile skozi majhno okno, poravnale kleklje, zapiknile še zadnjo buciko v klekljarski povštrček, ga pokrile s prtičem /…/ Polonca, 14.
2. manjši, navadno štirioglat papirnat izdelek ali izdelek iz blaga, s katerim se pokrije dno klekljarske košare, jerbasa za primerno hrambo predmetov v njem V jerbas, pokrit z belim prtičem, ji je položila podobico z angelčkom, čuval jo bo, kot bi jo doma čuvala ona. Polonca je tako postala pestrna /…/ Polonca, 6.
Dostopnost
Dostopnost