róbec -bca m manjši, navadno štirioglat kos blaga, s katerim se pokrije še nedokončana klekljana čipka, da se zavaruje pred nečistočo, prahom S: kŕpica, prtíček (2), prtìč (1) Prepeto čipko bo lepo zložila in pokrila z robcem, potem pa naredila še drugo polovico. Lučka, 19. 



Vir: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik - Ljudmila Bokal

Komentiraj slovarski sestavek