trihotecén -a m, nav. mn. skupina seskviterpenoidnih mikotoksinov, ki jih izdelujejo rodovi Fusárium, Myrothécium, Trichothécium in drugi. Izhodna snov je scirpen, ki ga dela npr. gliva Trichothécium róseum. Trihoteceni so toksični za različne evkariontske celice in so inhibitorji sinteze beljakovin. Pri živalih in človeku lahko ob dotiku s kožo nastanejo huda lokalna vnetja, pri uživanju kontaminiranega žita pa pride do krvavitev v prebavilih in drugih organih. Trihoteceni so stabilni v širokem območju pH in pri temperaturah kuhanja.
Dostopnost
Dostopnost