Staphylocóccus [stafilokókus] sl.  stafilokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, negibljivih, navadno nekapsuliranih oblastih bakterij, ki merijo v premeru približno 1 µm. Stafilokoki se pojavljajo v skupkih, ki so podobni grozdičkom. So fakultativno anaerobni, vendar rastejo najbolje aerobno. Naseljujejo kožo in sluznice pri človeku in živalih. Ker je za stafilokokne okužbe značilno gnojenje, jih štejemo med “piogene” koke. Rod obsega 19 vrst. Tipska vrsta je S. áureus, ki dela zlatorumen karotinski pigment. Izdeluje koagulazo, fosfatazo, hemolizine ali stafilolizine, levkocidne in druge toksine. Povzroča subkutane ognojke, furunkle in karbunkle, osteomielitis, puerperalni mastitis, bovini mastitis, okužbe ran, piodermijo in številne druge bolezni. Nekateri sevi izdelujejo enterotoksine, ki povzročajo zastrupljenje s hrano, kadar se v njej taki sevi razmnožijo. S. epidérmidis je stafilokok, ki ne izdeluje karotinskega pigmenta in koagulaze. Nekateri sevi imajo stafilokokno kinazo. Naseljuje kožo človeka in živali. Lahko povzroča tudi nekatere okužbe pri človeku, npr. cistitis in endokarditis. S. intermédius je stafilokok, ki izdeluje koagulazo, ne izdeluje karotinskih pigmentov in ne stafilokokne kinaze. Najdemo ga pri mesojedih, lahko povzroča tudi okužbe, npr. otitis, piodermijo. S. hyicus je stafilokok, ki ne izdeluje karotinskih pigmentov in ne hemolizina, nekateri sevi imajo koagulazo, nekateri pa stafilokokno kinazo. Naseljuje kožo prašičev, lahko pa povzroča tudi okužbo, npr. kontagiozni impetigo, septični poliartritis. S. gallinárum je stafilokok, ki ne izdeluje koagulaze in ne stafilokokne kinaze. Naseljuje kožo perutnine, lahko pa povzroča tudi okužbe, npr. artritis na nogah. S. saprophyticus je stafilokok, ki ne izdeluje koagulaze, nekateri sevi imajo karotinske pigmente. Naseljuje kožo in sluznice človeka in živali. Pri človeku včasih povzroča okužbe sečil.  



Vir: Mikrobiološki slovar - Slovensko mikrobiološko društvo

Komentiraj slovarski sestavek