abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) 

  1. 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
  2. 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek