• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

amóniak -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek